Nekaj dni je že minilo od mojega potovanja v Maroko, a vtisi so še vedno močni.
Na eni strani čisto drug svet, drugačna razmišljanja ljudi. Bil je ravno njihov praznik Ramadan, ki ga zelo upoštevajo. Ob 19.h zaprejo vse trgovine in se odpravijo na večerjo. Tudi taksista je ob tej uri težje uloviti. V času Ramadana so tudi restavracije večinoma zaprte, tako da se moraš glede hrane pač prilagoditi na ure, ko odprejo restavracije.
Puščava je name napravila največji vtis. Topel
občutek v vročem pesku, po katerem se lahko kotališ in valjaš, je neizmerno lep. Tudi jahanje kamele je bil pravi užitek, čeprav se mi je kamela malce smilila, ker me je morala nositi.
Vožnja z džipom po sipinah je bila malce divja, toda šoferji res obvladajo vožnjo po pesku in sipinah.
Ko smo zapuščali puščavo, nas je zajel pravi pravcati vihar in pesek se je vrinil v vse pore, v vsako luknjico in zdaj razumem, zakaj nosijo rute ovite okrog glave. Rute so dobra zaščita tudi pred soncem, ki močno pripeka že aprila. Edino usta je treba zapreti, sicer imaš med zobmi ogromno peska
.
Presenetili so me zelenjavni vrtički, ki jih domačini obdelujejo kar med palmami. Še celo zelje sem zasledila. Tudi sicer je severni del Maroka lepo obdelan, vsak košček, kjer lahko kaj zraste, je posejan z neko vrtnino.
Stara berberska naselja so večinoma opuščena, škoda da propadajo, pogled nanje je še vedno zelo zanimiv. V mestih so v starih palačah urejena prenočišča, tako imenovana Riadi, ki ponujajo zanimiv pogled na notranja dvorišča, ki so jih uredili v odprte dnevne sobe. Seveda so povsod njihove lepe preproge in malce me je zamikalo, da bi si kakšno kupila.
Tudi v Maroku je bilo videti po eni strani dosti revščine, po drugi strani pa bogatejši del, ki posnema zahod, še celo trgovino Zara najdeš tam.
Veliko smo se prevozili in pogled na tone smeti, ki so bile odvržene kar ob poti brez vsakega občutka spoštovanja do narave, me je prav razočaral. Škoda
.
Maroko čedalje bolj posnema zahodnjaško miselnost in način življenja. Trgovinic in trgovcev je na vsakem koraku ogromno in vsi želijo nekaj prodati, tako da se po parih dneh naučiš, kako se izogniti nakupu. Zanimivo mi je bilo pogajanje glede cen, jaz rečem temu cenkanje, ki ga v Sloveniji nismo vajeni. Tam pa je to najbolj normalna in nujna veščina in če si dober v tem, lahko ceno drastično znižaš. Družbo mi je delala prijateljica, ki je to veščino dobro obvladala, tako da sem usnjeno jakno kupila po precej nižji ceni
.
Tisti, ki ste že bili v Maroku, ste gotovo poizkusili maroško jed, to je tajine (beri tažin). Jed, ki jo pripravijo v posebni glineni posodi s špičastim pokrovom in se kuha par ur. Vsak tajine je bil drugačen. Zelo okusna jed, izbiraš lahko med vegetarijansko ali mesno varianto.
Še eno zanimivo potovanje je za menoj. Vedno, ko se vrnem iz kakšne bolj oddaljene države, sem srečna, da živim v Sloveniji. Čeravno smo Slovenci močno nagnjeni k kritiziranju, ker vidimo slabe strani v Sloveniji, lahko trdim, da imamo čudovito deželo in upam, da bo še dolgo ostala tako lepa, čista in slovenska.
PRISTOPNA IZJAVA – Klikni tukaj in si naloži obrazec za pristopno izjavo. Obrazec izpolni, nato pa ga poslikaj in ga pošlji na e-naslov info.dsrecnazenska@gmail.com. Lahko ga pošlješ tudi v fizični obliki a DRUŠTVO SREČNA ŽENSKA.SI, Gerbičeva ulica 12 A, 1000 Ljubljana.
Nedavni komentarji